Konferenca o liberalizmu in njegovi usodi v Sloveniji

Včeraj, 5. novembra 2009, je v organizaciji Liberalne akademije in fundacije Libertas potekala konferenca pod naslovom »Kako danes živi duh liberalizma?«. Na njej so kot uvodničarji spregovorili Jožef Školč, mag. Mojca Drčar Murko, Katarina Kresal, dr. Rudi Rizman, dr. Srečo Dragoš, mag. Rado Pezdir, dr. Božo Repe, dr. Darko Štrajn, dr. Niko Toš, dr. Boris Vezjak, dr. Darja Zaviršek in dr. Slavko Ziherl. Zbrali smo in objavljamo tri medijske zapise: STA, Delo in Večer.

---STA---:

Ob obletnici kongresa ZSMS razmišljanja o duhu liberalizma

5. novembra (STA) - Ob 20. obletnici 13. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) v Portorožu, na katerem je mladinska politična organizacija postala politična stranka, so v Liberalni akademiji in Fundaciji Libertas pripravili konferenco. Na njej so razmišljali, kako danes živi duh liberalizma.
Po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal nam svetovna gospodarska kriza narekuje pragmatičnost, instrumentalnost, s tem pa tudi oženje horizonta našega mišljenja. Kot je pokazala zgodovina, je v takšnih časih demokracija najbolj ranljiva, saj se v iskanju krivcev za nastalo situacijo pogosto pojavijo težnje po enostavnih razlagah, s tem pa tudi po despotizmu in nestrpnosti. V krizi zato po njenih besedah nimamo enakopravnih državljanov, "temveč dobro moralno večino na eni in sprijeno manjšino na drugi strani, ki kot grešni kozel služi kanaliziranju sproščanja napetosti, občutkov negotovosti in strahu".
"To vselej pripravno prazno mesto so v preteklosti, pa tudi v sedanjosti zasedle različne skupine - enkrat homoseksualci, drugič izbrisani, tretjič pripadniki kakšne narodnostne ali verske manjšine, danes pa tudi uspešni posamezniki," je dejala.
Izziv za duh liberalizma je tako po njenih besedah v tem, da ne dopustimo, da bi se pri reševanju vprašanj socialne pravičnosti in neenakosti razvili v družbo, "v kateri vlada militantni egalitarizem, ki bi zatrl iniciacijo tistih nekaj uspešnih in kreativnih posameznikov, od katerih bo odvisna uspešnost in prihodnost nas vseh".
Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je spregovoril o neoliberalizmu in ekonomski krizi. Kot pravi, je bilo vsa leta, ko je ekonomska ideologija funkcionirala v povsem konkretnem sistemu, jasno, da mora do zloma slej ko prej priti. Ob tem je poudaril, da je neoliberalizem destrukcija ideje klasičnega liberalizma, in se vprašal, koliko škode je neoliberalizem naredil "imidžu" klasičnega liberalizma s tem, ko je kot svobodo uveljavil samovoljo. Štrajn še poudarja, da klasični liberalizem ni utelešen v nobeni politični stranki, saj je nujno del vsake stranke, ki želi biti demokratična.
Tudi profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Rudi Rizman se je dotaknil neoliberalizma in ugotovil, da je klasični liberalizem inkarniral v neoliberalizem. Vprašanje po njegovem mnenju je, ali bomo lahko liberalno idejo razbremenili odgovornosti, takšne, kot jo komunizem nosi za stalinizem. Rizman še ugotavlja, da so aktualne politične elite danes neoliberalne, zaradi česar je zaskrbljen. Zato je po njegovih besedah čas, da avtentični liberalizem prevzame pobudo.
Po besedah nekdanje evropske poslanke Mojce Drčar Murko pa so od začetka svetovne finančne krize številni v središče kritike postavili doktrino neoliberalizma, ob tem pa je bil pojem pogosto poistoveten s pojmom liberalizma. Mnogi so potegnili tudi enačaj med liberalizmom in kapitalizmom, vendar tudi ta dva pojma nista istovetna, je opozorila Drčar Murkova. Kapitalizem je namreč doktrina, oprta na zasebno lastnino, liberalizem pa je filozofija človekovih pravic. Ob tem se po njenih besedah postavlja vprašanje, ali je kapitalizem moralen ali nemoralen.
Po mnenju ekonomista Rada Pezdirja pa se morala in trg oziroma ekonomska in osebna svoboda ne izključujeta, temveč gresta "z roko v roki". Za finančno krizo pa je vedno krivo to, da nekdo spusti popolnoma vse regulacije v gospodarstvu, zakonodajni sistem razpade predvsem zaradi pritiska interesnih skupin, država pa omogoči neke stranpoti, in to je tisto, kar je odmik od kapitalizma, je prepričan Pezdir. V Sloveniji pa moramo po njegovem mnenju najprej dobiti sistem vrednot, s tem pa bomo dobili družbeno pogodbo, ki bo omogočala normalen razvoj ekonomskega in političnega trga.
Sociolog religije Srečo Dragoš je spregovoril o redefiniciji odnosov države do verskih skupnosti, o čemer po njegovem mnenju ne govori nihče. Opozoril je, da se trenutno v zahodni Evropi dogajajo procesi sekularizacije, v vzhodni Evropi pa je ravno obratno, dogajajo se dramatični procesi desekularizacije. Dogajanje v Sloveniji je po njegovih besedah trenutno podobno kot tisto v zahodni Evropi, v prihodnosti pa vidi dva možna scenarija.
Po prvem scenariju se v Sloveniji na področju odnosov med državo in verskimi skupnosti ne bo zgodilo nič dramatičnega, po drugem, pesimističnem, pa bi se Slovenija obrnila k vzhodnjeevropskim desekularizacijskim trendom, pravi Dragoš. Ne glede na to, kateri scenarij se bo udejanjil, je, kot pravi Dragoš, pomembna državna strategija do verskih skupnosti. Ob njeni odsotnosti bi namreč po njegovem mnenju lahko dobili hujše razmere na področju kulturnega boja kot pred drugo svetovno vojno.
Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja Niko Toš je predstavil raziskave o vrednotah, ki so jih opravljali med letoma 1992 in 2008. Te po njegovem mnenju kažejo, da Slovenija ne spada v družbo postsocialističnih vzhodnjeevropskih držav, vsako uvrščanje mednje pa je po njegovem mnenju "podcenjevanje tega, kar so generacije pred nami že dosegle". Po 17 letih raziskav trend tudi kaže, da ljudje vrednot, kot je denimo blaginja, v tolikšni meri več ne enačijo s kapitalizmom.
Zgodovinar Božo Repe je zbranim orisal zgodovinski okvir liberalizma. Slovenski liberalizem na začetku in danes po njegovih besedah nima nobenega skupnega imenovalca. Liberalizem v 80. letih prejšnjega stoletja po njegovem mnenju ni bil drugega kot civilna družba, bil je miselni liberalizem, osredotočen na širjenje prostora svobode. Stranka, ki je tedaj nastala, se je nato razširila z zelo različnimi strankami, v tej heterogenosti pa Repe tudi vidi vzrok, da LDS ni zdržala kot močna stranka.
Nekdanji predsednik ZSMS Jožef Školč se je spomnil portoroškega kongresa ZSMS pred 20 leti, na katerega gleda kot na "nov začetek političnega organiziranja ali konec neke precej demokratične in anarhične tradicije". Leto 1989 je bilo po njegovih besedah prelomno, ZSMS pa je bila v tem času sprožilec marsikatere spremembe.
ZSMS je na 13. kongresu, ki je od 3. od 5. novembra 1989 potekal v Portorožu, postala politična stranka, ki se je poimenovala ZSMS - Liberalna stranka in je ena od predhodnic današnje LDS

---Delo---:

Liberalizem ostaja filozofija človekovih pravic, oprta na svobodo

Ljubljana – Ob 20-letnici 13. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) v Portorožu, kjer se je zveza preoblikovala v ZSMS-liberalno stranko, sta Liberalna akademija in Fundacija libertas pripravili konferenco z naslovom Kako danes živi duh liberalizma?. Jožef Školč, Mojca Drčar Murko, Katarina Kresal, Rudi Rizman, Srečo Dragoš, Rado Pezdir, Božo Repe, Darko Štrajn, Niko Toš, Boris Vezjak, Darja Zaviršek in Slavko Ziherl so se kritično ozrli na ključne probleme liberalne miselnosti v sedanjem družbenem kontekstu. Predsednica LDS Katarina Kresal vidi izziv za liberalizem v času krize v tem, »da ne dopustimo, da bi se pri reševanju vprašanj socialne pravičnosti in neenakosti razvili v družbo, v kateri vlada militantni egalitarizem, ki bi zatrl iniciativo tistih nekaj uspešnih in kreativnih posameznikov, od katerih bo odvisna uspešnost in prihodnost nas vseh«. Sopotnica nekdanje ZSMS Mojca Drčar Murko je opozorila, da neetičnega neoliberalizma ni mogoče enačiti z liberalizmom, ki je filozofija človekovih pravic, oprta na posameznikovo svobodo. Sociolog Rizman meni, da je Evropa plačala ceno za degradacijo liberalizma v neoliberalizem, ta pa je po mnenju predsednika akademije Darka Štrajna »konzervativna deformacija liberalizma, ki je prekršila temeljno pravilo o mejah posameznikove svobode, svobodo pa je uveljavil kot samovoljo«. Kakšen je odnos med obema v Sloveniji, bo treba še raziskati, je dodal Štrajn. Konference se je udeležil tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. (Na fotografiji Katarina Kresal, Milan Kučan in Jožef Školč.)

---Večer---:

Liberalizem kolateralna žrtev neoliberalizma

V istem času pred dvajsetimi leti, ko se je v Berlinu rušil zid, se je na zadnjem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) rodila prva liberalna stranka v Sloveniji. V počastitev dogodkov iz začetka novembra leta 1989 je sinoči Liberalna akademija Slovenije organizirala konferenco z naslovom Kako danes živi duh liberalizma?, na kateri so svoje razmisleke prispevali številni vidni slovenski liberalni intelektualci.
Jožef Školč, zadnji predsednik ZSMS, je prepričan, da je bila njegova organizacija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja avantgarda na področju razumevanja družbenih in političnih sprememb, premalo pa se zavedamo, da jih s svojim delovanjem ni sprožila le v Sloveniji, ampak v celotni Jugoslaviji. Razpravljavci so ugotavljali, da je klasični liberalizem danes v krizi, škodo pa mu je naredil neoliberalizem, ki je glavni krivec za sedanjo svetovno gospodarsko krizo.

Slednji je po mnenju dr. Darka Štrajna in Mojce Drčar Murko le vulgarna redukcija prvega. Neoliberalizem je liberalizmu naredil takšno škodo kot stalinizem marksizmu, pa je menil dr. Rudi Rizman, sicer urednik prvega zbornika o liberalizmu v Sloveniji. Zakaj so liberalne stranke v Sloveniji v krizi? Dr. Boris Vezjak odgovarja: »Slovenski liberalci se ne želijo združevati.«

6.11.2009