Nevarna razmerja med politiko in stroko (Kaj imajo skupnega gozdovi in bulmastifi?)

Pred kratkim je skupina uglednih strokovnjakov podpisala peticijo, s katero je protestirala proti sprejemu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra dr. Milana Pogačnika. Zakon je parlament za las sprejel in tako nazorno prikazal prevlado lokalnih lobijev (neformalnih koalicij) nad nacionalno politiko in stroko. Goreč zagovornik zakona, ki je v celoti ignoriral vse ključne strokovne pripombe in pomisleke, je bil ravno omenjeni minister. Pri sprejemanju tega zakona je bilo več kot očitno, da je minister podlegel lokalnim lobijem oziroma vplivnemu lobiju poslancev županov.

Sedaj se ni moč izogniti vtisu, da je tudi v primeru vrnitve dveh psov lastniku Saši Baričeviču, ministrstvo ravnalo podobno, le s to razliko, da se je ta vrnitev končala tragično na neposreden način, zaradi česar je treba izreči sožalje vsem svojcem.

Po dosedaj dosegljivih informacijah tragični dogodek ne razkriva le slabosti sedanje zakonodaje, temveč razkriva tudi izigravanje taiste zakonodaje in ponovno predvsem popolno neupoštevanje stroke, tokrat zaradi interesa vplivnega posameznika. V Liberalni akademiji nam ni znan noben sklep sodišča, s katerim bi minister moral pse vrniti lastniku. Znana pa so stališča dveh strokovnih komisij, ki sta takšno možnost zavrnili. Vse bolj se razkrivajo tudi neverjetne manipulacije glede sestavljanja tretje komisije. Za nameček pa v javnost prihajajo tudi informacije o pritiskih na novinarje, posebej novinarko Dnevnika, ki javno razgalja dejstva okoli tega tragičnega dogodka.

Boruta Pahorja, predsednika vlade Republike Slovenije, zato pozivamo, da ustrezno ukrepa in poskrbi, da bo neodgovornost odgovornih ustrezno sankcionirana. Morda ta primer odpira tudi vprašanje o raznovrstnih človeških patologijah, tudi o patoloških odnosih ljudi do živali, ki nimajo nikakršne zveze z ljubeznijo do živali, odpira pa se tudi vprašanje o vplivnih slovenskih posameznikih in neformalnih socialnih omrežjih, ki očitno poleg županskega lobija, vedno bolj obvladujejo slovensko politiko. A ti so drugotnega značaja. Politika, ki klone pod tovrstnimi pritiski, pelje v pogubo ne samo posameznika, temveč slej ko prej tudi celotno državo in vse njene državljane in državljanke.

Za Liberalno akademijo

Dr. Darko Štrajn

6.2.2010