SDS naj razkrije originalno besedilo svojega finskega novinarja

Velik del trenutnih političnih dogodkov v državi lahko že dlje časa opišemo in razložimo s specifičnimi načini medijskih konstrukcij realnosti. Mediji so postali ekscesen »medij«, skozi katerega se ustrezno preparira prepričanja državljanov, se z njimi igra ali manipulira. Zanje ni značilna zgolj rumenizacija in tabloidizacija vsebin, ampak tudi njihova neposredna »politizacija«, ki razgalja vedno večje apetite politike, da medijske novice prireja, nanje neposredno vpliva, da pleni pozornost javnosti, agresivno diskvalificira politične nasprotnike ali se brani pred očitki.

Eno izmed največjih groženj medijski svobodi predstavlja izum novega »žanra« političnih brezplačnikov z zakamufliranimi financerji, izdajatelji, uredniki in novinarji. V Liberalni akademiji pozdravljamo zahtevo po ustanovitvi parlamentarne preiskave o njihovem predvolilnem financiranju in njihovi morebitni povezanosti z nosilci javnih funkcij oziroma posameznimi politiki in strankami. Verjamemo, da se bo na ta način razodelo (ali ovrglo) ne le nevarno sprego med nosilci kapitala, politiko in fantomskimi mediji, ampak tudi pritlehne metode političnega bojevanja, ki so očitno do obisti zlorabile medijsko, volilno in drugo zakonodajo. Preiskava o izdajanju in financiranju brezplačnikov bo s svojimi izsledki po našem mnenju ena ključnih za ohranitev minimalnih demokratičnih in pravnih principov delovanja države. Če zadevi z brezplačniki ne bomo prišli do dna, je to začetek konca medijske avtonomije.

Hkrati želimo opozoriti na »brezplačniške« manire fantomskega novinarstva, kot si ga privoščijo na spletni strani SDS. Zadnji primer inovacije s pojavljanjem novega finskega novinarskega sodelavca Vantija Vaattija, za katerega v stranki SDS izrecno pravijo, da se je »iz razumljivih razlogov podpisal s psevdonimom«, znova sproža ugibanja, ali je morebiti neki stranki zmanjkalo denarja za brezplačnike in zato vanj spreminja kar svojo spletno stran? Kako naj si razložimo ne le nesebično pomoč, da se ohranita lik in delo prvaka opozicije v aferi Patria, ampak predvsem nenavadne slovnične zveze tega novinarja, tipkarske lapsuse, napačno zapisana lastna imena na način, kot so napačno zapisana v drugih zapisih njihovih politikov, neobičajno hitrost prevajanja in objave njegovega demantija?

Stranki SDS predlagamo, da v izogib natolcevanjem o tem, da so si Vantija Vaattija izmislili, nemudoma objavi njegova originalna besedila, s čimer se bo slovenska javnost lahko vsaj nekoliko prepričala o njegovem »realnem« obstoju. Ne glede na resničnost tega podatka je seveda že samo dejanje »sodelovanja« novinarjev s politiko na spletni strani stranke dovolj obskuren profesionalni prekršek in dober simptom tega, na kakšen način si Janez Janša predstavlja delovanje četrte veje oblasti.

Za Liberalno akademijo

Dr. Darko Štrajn

25.2.2010