Frane Adam: Odgovor Pavletu Gantarju (in ostalim)

Dr. Frane Adam je uredništvu spletnih strani Liberalne akademije poslal odgovor na prispevek z naslovom ''Za 'pravo' javno mnenje!''. Odgovor dr. Adama v nadaljevanju objavljamo v celoti.

---

 
ODGOVOR PAVLETU GANTARJU (IN OSTALIM)
 
Na spletni strani Liberalne akademije je bil pred kratkim objavljen zapis dr. Pavleta Gantarja z naslovom »Za 'pravo' javno mnenje«. V tem zapisu se večkrat omenja moje ime, celo v povezavi s domnevnim koruptivnim vedenjem. Del sestavka je bil citiran v Mladini, 30.01. 2006, str. 32. Menim, da zdaj vse okoliščine govorijo v prid mojemu odgovoru. Prepričan sem, da se mi ni bo treba sklicevati na zakonsko podlago, da bi dosegel objavo odgovora.
  
Ali je Politbarometer zavezan akademskim in raziskovalnim standardom?
 
To, da se moj stari znanec Pavel Gantar pojavlja kot advokat dr. Nika Toša, ni prvič. Pavel se bo spomnil na davno leto 1989, ko je prav tako – iz navidez neznanih razlogov v  rubriki Pisma bralcev v Delu – nastopil kot zagovornik spornih potez kolege Toša (enemu od sociologov ni hotel dati na razpolago podatkov iz SJM). Zgodba torej ni nova, sedaj so konture bolj jasne. Uporabil bom – nekaterim zoprno besedo – kontinuiteta. Jasno je, da tudi zdaj kolega Gantar na vso moč hvali zasluge Politbarometra in ga povzdiguje v višave. Na žalost brez vsakršnih argumentov, razen takih banalij kot so datoteke, trendi in longitudinalne primerjave. Ali pozna koga, ki je to uporabil? Podobnih anket imamo na kupe, od komercialnih do SJM in mednarodnoprimerjalnih. Zakaj ravno Politbarometer? Je ta res zavezan akademskim standardom? Ali moj  znanec ni bral članka v Magu (18. januar), kjer novinar predstavi Makarovičevo seciranje napak in zavajanj mojstrov Politbarometra? Tudi novinarji Mladine, Dela in Večera, ki poročajo o  Politbarometru tega omenjenega članka kar nočejo prebrati.
 
Kdo je strokovnjak za empirična raziskovanja?
 
Kolega Gantar hoče povedati, da sem strokovnjak v narekovajih, kar zadeva empirična raziskovanja. Skratka, da moje observacije o napačnem pristopu avtorjev Politbarometra, ko netransparetno združujejo obe »meri« (koga bi volil + najbližja stranka) nimajo posebne teže. Ker Pavel toliko ve o tem, mu predlagam, da iz dokumentacije razbere frekvence za ti dve vprašanji (spremenljivki). Jaz jih namreč ne znam. Svetujem mu, da pogleda sumarnik. Morda sem jaz kaj spregledal. Ne bi pa mu svetoval, da pogleda tekst za novinarsko prezentacijo. Namreč, lahko se mu zgodi – tako kot kolegu Makaroviču – da bo tu naletel na drugačne številke (odstotke) kot pa so v sumarniku. Kako je do tega prišlo? Ali ima to kaj zveze z akademskimi standardi? Gre morda celo za »friziranje« podatkov?
 
Pa še nekaj. Če me kolega predstavi kot navideznega strokovnjaka, se vprašam, v čigavem imenu ali iz kakšne pozicije govori. Je on strokovnjak? Poglejmo v Cobiss, kjer se nahajajo vsi znanstveni in strokovni dosežki kolega Gantarja. Star je 56 let in ima reci in piši tri znanstvene članke, dva sta bila objavljena pred letom 1990 (prav ste prebrali), eden pa 2004. Razen enega zelo starega članka v madžarščini, nima mednarodnih objav, da o SSCI ne govorimo. Ima še dve novejši (domači) objavi v zborniku. Pavel bo seveda protestiral, da se ukvarja tudi s politiko. Toda kaj porečejo naši civilnodružbeni aktivisti, ko slišijo da se za Politbarometer zavzema poslanec, strankarski človek?
 
 Kaj je ta famozna conjoint analiza in od kod se je vzela?
 
Priljubljena floskula dr. Toša in za njim dr. Gantarja, je, da v je razpisu Kabineta vlade, v katerem iščejo izvajalca javnomnenjskih anket, zahteva po uporabi conjoint analize v funkciji eliminacije Toševega centra. Namreč ta pristop naj bi bil nekaj neznanega v deželi Slovenski, če pa že obstaja, je pisan na kožo »marketinški agenciji, ki je zavezana ugodju in interesom naročnika« (tako Gantar). Tu ju bom moral postaviti na realna tla. Namreč: eden od glavnih akterjev, celo solastnik avtorske pravice oz. naročnik  te analize je ravno FDV (Politološki center) še prej pa  tednik Mladina. Torej, »levi« tednik si jo lahko privošči, »desna« vlada pa ne. Kako, da naša vseveda Gantar in Toš nič o tem ne vesta? Nista seznanjena niti s tem, da je že l. 2000 pri projektu Mladine (glej št. 41/2000) sodeloval tudi  dr. Samo Kropivnik, izvedenec za (kvantitativno) metodologijo politoloških raziskav. Leta 2003 je pri eni od edicij FDV izšla knjiga oz. zbornik o predsedniških volitvah 2002 (urednika sta D. Fink-Hafner in T. Boh). Na strani 214 (prispevek S. Kropivnika) lahko najdemo celo naslednji stavek:« ...To pa je tudi pričakovano in potrjuje prednosti uporabe 'conjoint analize' v primerjavi s klasičnimi mnenjskimi analizami«(podčrtal F.A.).
 
Gantar namiguje, da sem vpleten v korupcijo, ker sem v intervjuju v Mladini »izdal« svoje in vladne namene, da izbere prav to famozno metodo. Kaj pa če sem imel namen povedati, da poleg dolgočasnih javnomnenjskih anket obstajajo še drugi pristopi ter da je conjoint analiza v Sloveniji že prijela in daje dobre rezultate? Če me kdo vpraša za nasvet, mu svetujem po svoji vesti in znanju, če nisem gotov, se zanesem na to, kar pišejo kompetentni ljudje – in dr. Kropivnik je eden takih, to bosta priznala tudi Gantar in Toš. Naj bi v tem primeru svetoval na pamet ali  nekoga, ki ni kompetenten in nima referenc? To pa bi lahko res bila   korupcija! Sam razpis pa ima svojo (nepredvidljivo) logiko, na katero ne morem in nočem vplivati. Ima conjoint analiza politično barvo, kot meni Gantar? Najbrž ne, saj je Mladina ne bi uporabila, tudi FDV, ne. In nazadnje: kdo je kriv, če je Tošev center zaspal na lovorikah in se v globalnem svetu ne znajde prav dobro (vsaj glede metod proučevanja – ne pa zgolj merjenja - javnega mnenja).
 
Dr. Frane Adam, sociolog, Ljubljana

11.2.2006