Žirija za leto 2009

dr. Bojana Piškur, predsednica žirije
dr. Petra Čeferin (za arhitekturo in urbanizem)
dr. Taja Kramberger (za literaturo)
Jurij Meden (za film)
Tadej Pogačar (za vizualne in intermedijske umetnosti)
mag. Katja Praznik (za scenske umetnosti)
Brane Zorman (za glasbo)


Doc. dr. Petra Čeferin je arhitektka in teoretičarka arhitekture ter direktorica Zavoda ARK-Inštituta za arhitekturo in kulturo. Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani (1995), magistrirala in dosegla naziv Licenciat iz znanosti in tehnologije na Univerzi za tehnologijo v Helsinkih (1997, 2003), doktorirala na Univerzi v Ljubljani (2003), post-doktorski študij pa je kot Fulbright štipendistka opravila na Univerzi Columbia v New Yorku (2007-2008). Je avtorica knjig Constructing a Legend: The International Exhibitions of Finnish Architecture 1957–1967 in Transforming Reality with Architecture: Finnish Case, sourednica knjige (skupaj s C. Požar) Architectural Epicentres: Inventing Architecture, Intervening in Reality, dopisnica revij A10 in Oris, ter avtorica številnih kritičnih člankov o moderni in sodobni arhitekturni produkciji. Leta 2008 je prejela mednarodno nagrado Bruno Zevi za kritiko in zgodovino arhitekture. V svojem teoretskem delu se ukvarja z vprašanjem možnosti arhitekture kot kreativne dejavnosti v času globaliziranega kapitalizma.

dr. Taja Kramberger, pesnica, prevajalka, esejistka, urednica, doktorica zgodovine (zgodovinske antropologije). Objavila je 7 knjig poezije: Marcipan (MK, 1997), Spregovori morje, (MK, 1999), Protitok / Gegenströmung (Edition Thanhäuser, 2002), Žametni indigo (Literatura, 2004), Mobilizacije / Mobilizations / Mobilisations / Mobilitazioni (v 4 jezikih; Društvo Tropos & KUD Zrakogled, Ljubljana, 2004/2005), Vsakdanji pogovori (Aleph, 2006), Opus quinque dierum (Aleph, 2009). Nekaj nominacij za knjige (1997: nominacija Knjižnega sejma za prvenec – ožji izbor; 1999: Jenkova nagrada – ožji izbor idr.), leta 2007 Veronikina nagrada za poezijo. Izbori njenih pesmi so objavljeni v 30 jezikih v revijah, zbornikih, antologijah idr. publikacijah, gostovala je na literarnih festivalih po svetu. Več literarnih štipendij (2002: štipendija avstrijske bibliofilske založbe Edition Thanhäuser, 2005 štipendija Ministrstva za kulturo za vrhunske ustvarjalce) in znanstvenih štipendij (1998, 1999, 2001, 2004: CNRS-CRH, EHESS, MSH v Parizu, 2003: Collegium Budapest v Budimpešti). Je tudi pobudnica in odgovorna urednica večjezične mednarodne znanstvene revije Monitor ZSA – Revija za zgodovinsko, socialno in druge antropologije (od leta 2001 dalje), med letoma 2004 in 2007 je bila predsednica TROPOS – Društva za zgodovinsko, socialno in druge antropologije ter kulturne dejavnosti. Objavlja poezijo, eseje in znanstvena besedila, prevaja literarna in znanstvena besedila iz francoščine, angleščine, italijanščine in španščine. Zaposlena je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru (UP FHŠ).

Jurij Meden, kritik s področja filma in urednik, filmski amater. Član uredništva revije Ekran, odgovorni urednik revije KINO!

dr. Bojana Piškur je višja kustosinja, zaposlena v Moderni galeriji v Ljubljani. Diplomirala je na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktorirala na Karlovi univerzi v Pragi.
Kurirala je številne razstave (Olafur Eliasson, Slaven Tolj, Jože Barši, Tomislav Gotovac, Laura Lima, Tobias Putrih, Oscilacije: 30 dni zvoka, Muzej na cesti z Zdenko Badovinac in druge) sodelovala na mnogih konferencah in simpozijih (Self Education, v organizaciji Čto delat?, Moskva 2006; Critical Connections Conference, Queen Margaret University Edinburgh 2006; La Karakola, Meksiko 2007; Rex Beograd 2008; Camden Art Center, London 2008; Naslednji korak, konferenca Moderne galerije 2009; Deleuze and Activism Conference, Cardiff University 2009; Konferenca radikalnega izobraževanja, Ljubljana 2009), pisala za različne strokovne revije, časopise, kataloge (Aletheia, Belo Horizonte; Praesens, Budimpešta; Flash Art; Arhitext, Bukarešta; Život umjetnosti, Zagreb; Maska, Ljubljana; tropico, Sao Paulo; edu-factory; Delo) in bila so-urednica knjige New Public Spaces: Dissensual Political and Artistic Practices in the post-Yugoslav Contex (Jan van Eyck Academy, Maastricht & Radical Education Collective, 2009). Sodeluje v kolektivu Radikalnega izobraževanja in je članica mednarodnega združenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT.

Tadej Pogačar je umetnik, kustos in umetniški direktor Centra in Galerije P74. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine je diplomiral na Oddelku za slikarstvu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je zaključil tudi postdiplomski študij. V letih od 1994 do 1999 je bil glavni urednik revije M'ARS, tedanje osrednje publikacije za sodobno umetnost. Je ustanovitelj in direktor
P. A. R. A. S. I. T. E. muzeja sodobne umetnosti, ustanovljenega leta 1993.
V svojih zadnjih projektih se posveča vsakdanu sodobnega mesta, urbanim manjšinam, participatornemu urbanizmu, ter jih raziskuje skozi kontekst ekonomije, dominacije in moči. Tadej Pogačar je razstavljal na številnih mednarodnih prireditvah sodobne umetnosti mdr. na Manifesti 1 v Rotterdamu, na 10. Istanbulskem bienalu, v San Francisco Art Institute, na 49. Sao Paulo bienalu, v NGBK, Berlin, na 3. Tiranskem bienalu, na 2. Bienalu umetnosti, arhitekture in krajine na Kanarskih otokih, v Stedelijk muzeju, v Muzeju de Arte Carillo Gil v Mexico Cityju, na 49. Beneškem bienalu itd. Je dobitnik delovne štipendije Franklin Furnace NYC (2001), delovne nagrade Shrinking Cities v Leipzigu (2004) in leta 2007 nagrado TREND za izjemno ustvarjanje na področju sodobne vizualne umetnosti.

mag. Katja Praznik je teoretičarka, dramaturginja in kritičarka, ki deluje v polju uprizoritvenih umetnosti. Magistrirala je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z delom Uprizarjanje telesa v sodobnem plesu: ideologije telesa. Do leta 2009 je bila odgovorna urednica revije Maska, kot dramaturginja je sodelovala z umetnicami in umetniki, kot so Maja Delak (Drage drage, Serata artistica giovanile), Urška Vohar (Leotard), Matija Ferlin (Sad sam /almost 6/), Iztok Kovač (Woferl osebno), Melanie Mohren in Bernhardt Herbordt (Patent Night Flight). Plesne in gledališke kritike objavlja na kulturni strani časopisa Dnevnik, piše tudi za revije Dialogi, Amfiteater in druge mednarodne umetniške revije (Obscena, Artmargins) ter zbornike, posvečene vprašanjem umetnosti in institucionalnih okvirov umetnostnih praks. Trenutno je doktorska kandidatka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer se ukvarja z vprašanjem intelektualnega gospostva ter umetnostjo med vzhodom in zahodom, in vodja projekta Mreženje in krepitev kapacitete nevladnih organizacij v kulturi pri Društvu Asociacija. V pripravi za tisk je tudi knjiga z dvema esejema o plesu, Kronografije plesa, ki nastaja v soavtorstvu z Edo Čufer (zbirka Prehodi, Emanat).

Brane Zorman je skladatelj, intermedijski umetnik, zvočni man-i-pul-ator, producent, ki ustvarja v Ljubljani. V svojem opusu je ustvaril preko petdeset celovečernih glasbenih del in kompozicij za gledališče, plesne predstave, intermedijske, ter v živo izvedene skladbe in elektronsko akustične improvizacije v prostorskem zvoku, ki trajajo 1200 sekund. Svoje skladbe je izdal in sodeloval na številnih analognih in digitalnih ploščah pri različnih izdajateljih. Sklada za internet, film, televizijo, radio in komercialne projekte. Leta 1982 je ustanovil in vodil legendarno politično angažirano post punk in post industrijsko obarvano skupino O! KULT, sodeloval je z Mladino, Radijem Študent, bil med prvimi, ki je v slovenskih klubi in na radijskih valovih predvajal elektronsko tehno glasbo (MC Brane). Iz tega časa (1989) izvira njegov projekt BeitThroN. Med njegove dosežke spada tudi v Sloveniji prva prostorsko DTS enkodirana gledališka glasba, kot prva prostorsko DTS enkodirana (dvojna) zgoščenka. V svojem opusu izraža poseben interes do oblikovanja in predelovanja zvoka, oblikovanja digitalnih in analognih zvočnih skulptur in zapisov (soundscapes – zvočne krajine). Od leta 2002 mednarodno deluje z Igorjem Štromajerjem v projektu Internettikka Balllettikka, s katerim sta gostovala in projekt predstavljala po vseh celinah. Je soustanovitelj CONA zavoda v okviru katerega sta z Ireno Pivka v produkciji in koprodukciji z domačimi in tujimi zavodi realizirala številne odmevne projekte (radioCona, On.dis.play, Diaspora,...). V raziskovanju lastnih izraznih potencialov spretno izkorišča pridobljena znanja tako z gledališkega, glasbega, kot z video, internetnega in vizualnega področja in jih sintetizira v razpoznaven stil. Svoja dela redno objavlja na spletu pod Creative Commons licenco.