Vizualna ekologija (Božidar Flajšman)


Naslovnica knjige

Vizualna ekologija - Ekološki nagovori vidnih sporočil 

Iz predgovora prof.dr. Staneta Bernika, dekana Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani:
' ... Delo je temeljna in poglobljena obravnava v naslovu napovedane tematike ter pomemben prispevek k razvoju in teoriji oblikovanja na Slovenskem ... '
[Predgovor v celoti]

O knjigi
Knjiga temelji na analizi ekološke sporočilnosti v vidnih sporočilih, nastalih predvsem na območju Slovenije, posebej v obdobju samostojne države. Kot kaže analiza, lahko s tovrstno sporočilnostjo delujemo na dva načina. Z ekološkimi temami namreč lahko zavajamo (manipuliramo oz. onesnažujemo) ali ozaveščamo. To je temeljna ugotovitev pričujoče študije. Njen namen je predstaviti in analizirati strukturo ekoloških vidnih sporočil, ki »delujejo« na specifičen način. Zanimalo me je, kaj je v neki konkretni podobi tisto, kar omogoča, da jo beremo na takšen ali drugačen način, ter kaj je tisto, kar omogoča ali povzroča, da je določeno branje takšno ali drugačno. Za razumevanje zadnjega je bilo treba osvetliti razvoj ekološke zavesti tako v Sloveniji kot v svetu. Analiza je pokazala, da je v Sloveniji nastalo izjemno majhno število kakovostnih ekoloških vidnih sporočil, ki s svojo sporočilnostjo ekološko ozaveščajo. Po večini gre za poplavo nekakovostnih del, ki so prav zato bolj ali manj v funkciji manipulacije oz. onesnaževanja. Vidna sporočila so predvsem v službi kapitala, zato je del moralne odgovornosti mogoče pripisati oblikovalcem vidnih sporočil. Oblikovalec je podrejen predvsem kapitalu, ne pa etiki. Kot se zdi, prevladuje prepričanje, da oblikovalec ni dober, če se ne strinja s kapitalom. V oblikovanju odsevajo družbene vrednote in ravnanja, z oblikovanjem pa jih lahko tudi spreminjamo. Z inteligentnimi in etičnimi vidnimi sporočili lahko učinkovito spodbujamo in vplivamo na ohranjanje okolja, krepimo trajnostni razvoj in spreminjamo zavest ljudi. Tudi estetska kritika in poslanstvo oblikovanja bi morali biti temeljito dopolnjeni z uvedbo etike v oblikovalske študije, tako da bi te prispevale k razvoju resnično naprednega nazora oblikovanja.
Upam, da bo ta študija vsaj nekoliko prispevala k ustvarjanju novih smotrov oblikovanja, takšnih, ki bi prispevali k iskanju izhoda iz globalne ekološke krize.
 
Trdo vezana knjiga, formata 19,5 x 24,5 cm, obsega 248 strani, v njej pa je tudi 196 slik, od tega 165 barvnih. Izšla je v zbirki Acta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
(izbor ilustracij iz knjige se nahaja na dnu strani)



PREDGOVOR
 
Božidar Flajšman se je s svojim delom, ki ga je pripravil v okviru magistrskega študija teorije oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in zagovarjal spomladi 2005, lotil izjemno pomembne obravnave zasidranosti ekološke misli in zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja v slovenski družbi, pri tem pa je izhajal iz podmene, da se bo poglobljenost tega razmerja pokazala z ovrednotenjem njene vrisanosti in učinkovitosti v oblikovanju vidnih sporočil. V knjigi, ki je avtorsko redigirano ter s komentarji in reprodukcijami dopolnjeno magistrsko delo, beremo nov naslov Vizualna ekologija - Ekološki nagovori vidnih sporočil. Ta izraža zavedanje o kompleksnosti in učinkovitosti vidnega sporočanja ekoloških vsebin, se pravi s pomensko opredeljeno ikonografijo in tipografskimi verbalnimi znakovnimi sestavi, ki morda zares zahtevajo tipološko osamosvojitev znotraj posplošenih načinov zaznamovanja komunikacijskih in sporočilnih oblik.
 
Avtor se je zaokroženo zastavljene raziskave lotil metodološko primerno, se pravi hevristično premišljeno in problemsko dovolj obsežno – najprej s temeljito faktografsko razčlenitvijo izčrpno izbranega relevantnega gradiva, od njegovega idejno prepoznavnega pojava v začetku sedemdesetih let, semantičnega iskanja in oblikovalskega piljenja v osemdesetih letih, do najnovejše oblikovalske produkcije jasno zasnovanih in usmerjenih ekoloških sporočil, seveda v svojem najzgovornejšem in najkakovostnejšem izseku. V raziskavi je zajel obsežno tipološko razvejanost tiskanih oblik ekoloških (in idejno sorodno angažiranih) sporočil na refleksivno primarni in sekundarni izrazni ravni, se pravi semantično neposredni in posredni naravnanosti vizualnega nagovora. Z zavzetim poglabljanjem mu je kot dobremu poznavalcu te tematike uspelo razkriti značilno vsebinsko niansiranje med ekološkim (uradnim) angažmajem državnih institucij in polnejšim, predvsem iskrenim in zavzetim protestom ter prebujanjem ekološke zavesti o nujnosti sonaravnega bivanja, katere nosilci so bile nevladne organizacije, gibanja in posamezniki, med njimi tudi posebej spontano ustvarjalno upornost in drugačne mišljenjske vzorce družbeno in ekološko ozaveščenih oblikovalcev. Posebej je artikuliral vplivne dosežke Matjaža Vipotnika, Tomaža Kržišnika, Radovana Jenka, Zdravka Papiča, Novega kolektivizma in najboljših grafičnih oblikovalcev z oddelka za oblikovanje na ALUO. V svojih kritičnih sodbah jih je postavil kot oblikovalsko merilo kakovostno najvišjega in moralno najučinkovitejšega udejanjanja ustvarjalno angažiranih ekoloških smotrov. Ta ugotovitev dobi poseben pomen v razmerju s splošno in ostro kritično oceno stanja, ki jo je povzel z besedami: »Analiza je pokazala, da je v Sloveniji nastalo izjemno majhno število kakovostnih ekoloških vidnih sporočil, ki s svojo sporočilnostjo ozaveščajo. Po večini gre za poplavo nekakovostnih del, ki so prav zato bolj ali manj v funkciji manipulacije oz. onesnaževanja. Vidna sporočila so predvsem v službi kapitala, zato je del moralne odgovornosti mogoče pripisati oblikovalcem …« Iz teh ugotovitev je mogoče razumeti raziskovalčeve besede: »V oblikovanju odsevajo družbene vrednote in ravnanja …« in zavedanje, da jih je z oblikovanjem mogoče tudi spreminjati. Od tod tudi njegova praktična pomisel, da bi bilo treba v študij oblikovanja uvesti študij etike, sam pa bi k temu dodal, da bi morala humanistična nravnost še bolj zaseči tudi v oblikovalsko stroko samo, saj bi s tem še bolj uresničila svoje poslanstvo.
 
Seveda je ta sodba miselni sklep, ki vidi vlogo oblikovanja v udejanjanju univerzalnih vrednot, torej v izrisu progresivne črte kritičnega ozaveščanja oblikovalske stroke, zastavljenega v novodobnem svetu z »oblikovanjem za resnični svet«, kot ga je vzporedno s pojavom ekološkega nazora na samem začetku sedemdesetih let občuteno razglašal oblikovalec V. Papanek in v istem času tudi kongresi svetovnih oblikovalskih organizacij ICSID in ICOGRADA. Vendar je mogoče razumeti, da ima razpravljavec vseskozi v mislih oblikovalsko stroko v vpregi iskalca »izhoda iz globalne ekološke krize«. Skozi to optiko filtrira nagovor domače relevantne grafične oblikovalske (in psevdooblikovalske!) produkcije,  prav zato utemeljuje svoja dognanja in sklepe s primerjalno mednarodno obravnavo, v kateri s prepričljivimi primeri kritično povezuje naša prizadevanja in opredeljuje njihovo pozicijsko učinkovitost in razsežnost v označenem globalizacijskem procesu.
 
Delo je temeljna in poglobljena obravnava v naslovu napovedane tematike ter pomemben prispevek k razvoju in teoriji oblikovanja na Slovenskem, zato smo jo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje uvrstili v nedavno ustanovljeno zbirko Acta. Publikacije ne bi mogli natisniti brez finančnega sodelovanja Liberalne akademije iz Ljubljane, za to pomoč pa se ji najlepše zahvaljujemo.
 
Stane Bernik

Izbor ilustracij

Slika str. 72

Slika str. 73

Slika str. 78

Slika str. 79

Slika str. 142

Slika str. 143

Slika str. 186

Slika str. 187

Slika str. 202

Slika str. 203

Slika str. 210

 

Nazaj na Začetek

Production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.